28. 8. 2015, Gledališče Glej, Ljubljana

Saška Rakef: Tolkalo - radijska igra

Kdo komu odreže glavo, ko David vrže kamen v Goljata? Radijsko-gledališka v kateri se spopadeta svobodna gospodarska pobuda in mali človek.

Za poslušanje celotne radijske igre kliknite na POVEZAVO!

Več o ustvarjalcih najdete TUKAJ!

2. 10.  2016, Lendava

POSVET Evropski pogled na "fracking"

 

10. 5. 2015

Martina Piskač

V prostorih ARSO (Agencije Republike Slovenije za okolje) je potekala ustna obravnava med civilnimi iniciativami in Petrolom Geoterm o postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje rafinerije plina. Posneli smo komentarje predstavnikov civilnih iniciativ, direktor Petrola Geoterm pa nam je podal samo izjavo. Na vprašanja ni hotel odgovarjati, ker niso bila predvidena. Tudi predstavniki ARSO pred kamero niso želeli.

Posnetek na spodnji povezavi:

http://za-misli.si/subkultura/2277-petrol-geoterm-in-civilne-iniciative

Arso: Ustna obravnava v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje rafinerije plina

Ljubljana, ARSO, 7. 5. 2015

Vir: RTVSLO

/Vir: www.rtvslo.si/

"Življenjsko okolje uničeno za več generacij"
V mreži Eko hidra so pod pozivom Ustavimo fracking v vabilu na protest zapisali, da Petrol Geoterm korak za korakom pripravlja teren za vzpostavitev obratov za postopke nekonvencionalnega pridobivanja ogljikovodikov.

Ta za peščico dobičkonosna dejavnost po opozorilih okoljevarstvenikov z uporabo strupenih kemikalij uničuje pitno vodo, stotine tovornjakov s cisternami, polnimi strupov, ki se noč in dan valijo k vrtinam, pa za več generacij uničujejo življenjsko okolje tamkajšnega prebivalstva. Zato zahtevajo ustavitev vseh postopkov frackinga. /Vir: www.rtvslo.si/

/Vir: www.rtvslo.si/

Več na: http://www.rtvslo.si/okolje/arso-vloga-za-dovoljenje-za-rafinerijo-ne-vkljucuje-postopka-frackinga/

Kontaminirani

Foto: Tadej Regent/Delo

Delo, 28. 4. 2015
Vinska mušica

Dve reči sta, ki ju je te dni med svojim frčanjem po Pomurju še posebej opazila prleška vinska mušica: konec prvega dejanja Geotermovih bojev s podedovanimi strupi in epilog že drugega dejanja soboških kriminalistov v boju zoper kriminal na tamkajšnjem finančnem, nekoč davčnem uradu.

V Lendavi se stvari v Petrolovem Geotermu razpletajo takole: po tem, ko so nekdanji zaposleni decembra lani opozorili na odpadne kemične snovi, ki so jih po lastnih besedah pred desetletjem ob takrat sanirano vrtino pomagali zakopavati sami, so v Geotermu pričeli z natančno preiskavo in z nadležnimi zaslišanji takrat vpletenih. Kakopak so februarja letos, ko so taisti domačini – ker se nihče ni zganil – svojo resnico prek medijev spravili v javnost, ugotovili, da strupov v zemlji ni, a na vseh norcev dan, prvega aprila letos torej, so vendarle pričeli z izkopom.

Ker Geotermovemu vodstvu resnično gre za okolje in za zdravje ljudi, so poleg globinskega izkopa v Zataku nesebično zarili tudi v vrhnjo plast zemljine, ki se nahaja lučaj stran od vrtine, v kateri je nek domačin skupaj z Delovim fotoreporterjem zaznal uhajajoči plin. Kljub posnetku, na katerem se jasno vidi, kako zemljina zagori in nekaj časa prav svetlo gori, plin uradno seveda ni uhajal, tisti madeži po zemlji, ki jih je takrat opazil domačin, pa so plod namernega dejanja neznanega storilca. Tako je namreč ugotovila preiskava državnega Geoterma, podprta z izsledki inšpektorata za okolje. Medtem ko je domačin oz. neznani storilec prejšnji teden fasal kazensko ovadbo, je tistih skoraj petdeset ton kontaminirane zemljine, ki je bila predmet decembrskega pisma zaposlenim vodstvu Geoterma, še vedno pod drobnogledom ustreznih institucij. Rezultati analiz bodo menda znani po prvomajskih praznikih.

Slabih 25 kilometrov severozahodno od nesrečnega Zataka so murskosoboški kriminalisti skoraj hkrati z Geotermovo vložitvijo kazenske ovadbe kazensko že drugič ovadili prvo dacarko Pomurja. Gospa, ki je na piedestalu soboške davkarije že skoraj dvajset let, se je prve ovadbe sicer otresla z levo roko – tožilstvo je ovadbo zaradi pomanjkanja materialnih dokazov zavrglo – kar ji v drugo, pravijo, ne bi smelo uspeti. Kriminalisti, ki ji v prvo niso uspeli dokazati vplivanja na preiskavo leta 2012 izdanega lažnega potrdila takratnemu prvoligašu Muri05, so k drugi ovadbi zoper Vlasto Temlin, v kateri ji očitajo zlorabo uradnega položaja, menda le priložili nekaj materialnih dokazov, torej zapisov pričevanj ljudi, ki so pred dobrimi tremi leti opazovali, kako se vodstvo prvoligaša skupaj s predstavniki občine hodi k Temlinovi pogovarjat za izdajo lažnega davčnega potrdila. V svojem pisnem zagovoru Temlinova, jasno, krivde ni priznala in je zanikala kakršnokoli vpletenost pri nastajanju in izdaji tega spornega potrdila, zaradi katerega je Mura05 obstal v prvi ligi slovenskega nogometa (če ne bi, bi to doletelo koprski nogometni klub). Zapisala je še, da je vse posledica medijske (Delove) gonje proti njej.

Hkrati z Geotermovo vložitvijo kazenske ovadbe je »padla« še druga ovadba prve pomurske dacarke.

Dejan Karba o davčnem uradu in strupih

http://www.delo.si/arhiv/kontaminirani.html

Foto utrinki s Pohoda po sledeh frackinga na dan planeta Zemlje

Petišovci - Čentiba

22. 4. 2015

 

 

 

 

Túra a rétegrepesztés nyomában

Csatlakozzon, mutassa meg, hogy Önnek sem mindegy! – ezzel a mottóval hívott mindenkit túrázni az Állítsuk meg a rétegrepesztést Petesházán civilkezdeményezés április 22-én, a Föld napján. A túrával a szervező a gázkitermelésnél alkalmazott rétegrepesztés veszélyeire, környezeti terheire, a vidék kincsének kifosztására, a tervekről szóló információk hiányára, az egészséges környezet megóvására, az alternatív fejlesztések szükségességére, a tudatosság fontosságára kívánt figyelmeztetni. A túra Petesházán kezdődött, majd Zatak (a szennyezés színhelye), Csente (Pg-11A és Pg-10-es furat) és az új gáztelep irányában folytatódott. A mintegy 40 túrázó megállt az említett pontokon, melyeknél a civilkezdeményezés tájékoztatót tartott az eddigi beavatkozásokról és megmozdulásaikról. A túra elején bonyodalmat okozott, hogy a gyülekezési pont (az úton a toronynál) állítólag a Petrol Geoterm telkén volt, amit felszólítás után el kellett hagyniuk, de végül a rendezvény zökkenőmentesen lezajlott. (SNK - Népújság)

Pohod po sledeh frackinga na dan planeta Zemlje

Gyalogtúra a rétegrepesztés nyomában a Föld napján

HVALA vsem, ki ste se nam ob prazniku naše matere Zemlje pridružili na pohodu in skupaj z nami poslali jasno sporočilo, da vam ni vseeno zanjo!

Őszinte KÖSZÖNET mindenkinek, aki a Föld napi gyalogtúrán velünk tartott és így is egyértelműen kimutatta, hogy nem közömbös iránta!

Spoštovani sokrajani, sosedje na planetu Zemlja, prisluhnite  pesmi, povzeti po znameniti  Župančičevi  Veseli pomladni epistoli. Naša je nevesela.

Hej, sosed, vstani, sosed, hej !

Naš vitez sveti Jurij

trka nam na duri,

a ne bo se ustavil,

takoj se bo odpravil

naprej.

In  ko za njim bomo gledali,

bo vse polno zelenih vej,

cvetoča polja,

pisana,

kot mašna ruta porisana.

Le tu naše polje popacano,

z  madeži zaznamovano,

z grozo ovito

v zemljo skrito

nevestno ravnanje

vsenaokrog,

o Bog.

Sedaj pa še roka pohlepna

krmari skoz naša dvorišča,

hlapljivo belo zlato izkorišča.

Ta grabež naklepna

krepi nam spoznanje,

da vredno kričati je nanje.

Ostani zdrav!

Saj pravzaprav

pri nas je vse še kar po starem, veš.

Če svoja pota greš

in pod krinko

pogoltnost srečaš, svetohlinko,

spoštljivo umakni se  pred njo,

drugače dobro ti ne bo.

Še to:

-da boš vedel- zasvirali podlosti smo davi-

sedaj razbija gosli nam na glavi.

In veš, zakaj? Na uho to novico:

ljubimo Zemljo in sviramo resnico!

Priredil R.S.

22.apr.2015 -Pohod po sledeh frackinga

Pohod po sledeh frackinga

Gyalogtúra a rétegrepesztés nyomában

 V Zataku začeli izkopavati strupene kemikalije

Lendava, 1. 4. 2015

Delo, Dejan Karba

Foto: Tadej Regent/Delo

" Vprašanje, zakaj je trajalo tri mesece, preden se je Petrolov Geoterm odločil, da na terenu preveri očitke, da so zakopavali strupene snovi, se morda zdi neumestno. Sploh ob besedah direktorja Mirana Juga, da jim gre za zdravje ljudi in zdravo naravo."

 

Za ogled celotnega članka kliknite na povezavo.

Geoterm v »vrtni zemlji« našel odpadke

Lendava, 3. 4. 2015

Delo, Dejan Karba

Foto: Dejan Karba/Delo

»Zemljino, pomešano z najdenimi snovmi, je prevzelo pooblaščeno podjetje za zbiranje in odstranitev odpadkov, ki jo tudi ustrezno skladišči,« je včeraj pojasnil Jug in takoj dodal, da so našli »manjše količine materiala, ki so bile od zemljine ustrezno oddvojene in poslane v preiskave in analize v ustrezne laboratorije«.

»Ker so neznane snovi zakopali po koncu sanacije vrtine Pt-95, je prekršek zastaral in postopek proti kršiteljem ni več mogoč, so še razložili na okoljskem ministrstvu«.

Za ogled celotnega članka kliknite na povezavo.

„STOP fracking!”: különböző vélemények a nyilvános fórumon

2015 február 18

Fehér Bea

További részletekért kattintson IDE!

Körülbelül két és fél évvel az első kutatások és bejelentések után a Petesházán tervezett úgynevezett fracking, azaz rétegrepesztéses gázkitermelés kérdése ismét nagy felháborodást keltett a környékbeli lakosok körében. Az „Állítsuk meg a frackingot Szlovéniában!" elnevezésű civil kezdeményezés február 11-én a Lendvai Zsinagógában szervezett nyilvános fórumon vitatta meg a kérdést.

A fórumon részt vett Anton Komat ökológus és független kutató, Andrej Kurnik, az Eko Klub tagja, Vojko Bernard, az Alpe Adria Green képviselője, valamint Boštjan Majerič és Mihael Kasaš biogazdálkodó. A szervezők először a fracking, vagyis a hidraulikus rétegrepesztés folyamatáról szóltak, majd hangsúlyozták annak káros hatásait az emberekre és a környezetre. Boštjan Majerič a talajvíz szennyeződésének problémájára, a felszínre törő veszélyes kémiai és radioaktív anyagok, gázok okozta károkra, valamint a földrengések lehetőségére mutatott rá. Anton Komat ismert ökológus amerikai tanulmányokra, az ott történtekre alapozta beszámolóját. Elmondása szerint az Amerikában folytatott rétegrepesztés az évek múlásával még mindig hatással van a környezetre. Ebből kifolyólag az adott területen szennyezett az ivóvíz, és mivel az említett beavatkozásnál felhasznált különböző veszélyes vegyszerek nagy része nem bomlik le, ezért ezek a föld színére törnek. Az amerikai tapasztalatok alapján a különböző gázok párolgásával savas eső és szmog veszélyezteti a környezetet. Andrej Kurnik véleménye szerint a kút körülbelül 12 kilométeres körzetében megváltozik a természet, valamint az emberek egészsége forog kockán. Ezen állításhoz Vojko Bernard is csatlakozott, Kasaš Mihael pedig a következőképpen kommentálta a hidraulikus rétegrepesztés problémáját: „Nem mindegy számunkra, mi történik a községben. Nagyobb figyelmet kell szentelni az ilyen és ehhez hasonló környezeti beavatkozásoknak A fracking folyamán sajnos sok vegyi anyagot használnak fel. A másik gondot a gázállomás okozza, mivel a gázból kivett különböző vegyi, illetve radioaktív anyagokat tárolni kell valahol.”

 

A bizottságok nem szavazták meg a moratóriumot

2015 március 11

Szolarics Nađ Klára

További részletekért kattintson IDE!

Kedden délután összevont ülést tartott Lendva Községi Tanács gazdasági, mezőgazdasági és idegenforgalmi, valamint környezetvédelmi bizottsága, melyen a községi tanács soros ülése előtt döntöttek a községi környezetvédelmi program és akcióterv megvalósításáról és a gázkitermelésre vonatkozó moratóriumról a községben lévő gázmezőkön. Az utóbbit az Állítsuk meg a frackingot Petesházán elnevezésű civilkezdeményezés vezetője, Kaszás Mihály nyújtotta be mint a február 11-én a zsinagógában megtartott kerekasztal-beszélgetés határozatait (Népújság 7. szám).

A két községi bizottság ülésén jelen volt Göncz László nemzetiségi és Laj Ferenc országgyűlési képviselő, Cvetka Ribarič Lasnik a község környezeti lábnyomának bemutatása kérdésében, valamint Miha Valentinčič, a Geoenergo Kft. igazgatója, aki az egybegyűlteknek a petesházi olajmezőn folyó gázkitermelésről és a tervezett, de még környezeti engedéllyel nem rendelkező központi gáztelepről szólt, ismertetve a már említett kerekasztal-beszélgetésen is előterjesztett tényeket a beavatkozás környezeti hatásairól. Előtte Kaszás Mihály a hat pontba foglalt követeléseket ismertette, köztük a moratórium javaslatát, mindenféle gázkitermelési tevékenység leállítását az említett gázmezőn, amíg Szlovénia a kérdéskört jogilag, törvényileg nem rendezi. Felvetette még a gázkitermeléssel esetlegesen jelentkező többi környezeti és az életkörülményeket terhelő veszélyeket is.

Gázol a tőke?

2015 március 04

Szolarics Nađ Klára

További részletekért kattintson IDE!

Mi történt a múlt héten a csentei Zatakon, mi történik a még működő furatokkal és az ökológiailag szanált kutakkal, a talán már elavult gáz- és olajvezetékekkel? Volt-e gázszivárgás, szennyezés, milyen folyadék szivárog a furatból? Milyen vegyszerek vannak – ha vannak – elrejtve a föld alá?  Milyen terveket sző a Petrol Geoterm a gázkitermeléssel kapcsolatban a Lendva-vidéken? Mindent legázol a tőke érdeke, a haszonelvűség? A civilkezdeményezés február 26-ai riasztása, a helyszíni vizsgálatok után lehet majd tisztábban látni, a felelősség megállapítását követelni?

"Mediji, ne pustite se zavajati"

Lendava, 24. 3. 2015

LendavaInfo

Foto: LendavaInfo

Za ogled celotnega članka kliknite na povezavo.

 

Hidravlično iztiskanje plina in stiskanje okolja v glavi Slovenije

Lendava, 28. 3. 2015

Dnevnik, Kristina Božič

Foto: Dnevnik

Za ogled celotnega članka kliknite na povezavo.

Sredi marca je organizacija Združenih narodov, zadolžena za pogajanja o ukrepih proti podnebnim spremembam (UNFCCC), podprla pozive nevladnih organizacij in okoljevarstvenikov k deinvestiranju iz vseh podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo fosilnih goriv: premoga, nafte ali zemeljskega plina. »Doba, ko je veljalo, kuri, kar hočeš, kadar hočeš, se ne more nadaljevati,« so razložili svojo odločitev. Pozivu k umiku investicij iz fosilne industrije in k podpori virov obnovljive energije se je pridružil šef ZN, Ban Ki Moon.

Dan kasneje se je kampanji za deinvestiranje iz fosilnih goriv (Pustimo fosilna goriva v tleh) aktivno pridružil tudi britanski časopis Guardian. V Sloveniji pa kot bi živeli na drugem planetu: brezglavo in brez jasne orientacije stopicljamo vse globlje v močvirje fosilnih energetskih virov. Država, po slaboumni izgradnji TEŠ6, sedaj pasivno podpira frakturiranje (fracking) v Prekmurju. V naši južni sosedi pa razmišljajo o preoblikovanju jadranske obale v naftni bazen.

Petišovsko polje se razpre proti meji s Hrvaško takoj za mestom Lendava. Cesta se vije ob robu, na levi strani so ob cesti nanizane hiše, ki se združijo v zaselke. Na desni makadamska cesta zavije med polja. Nagnjena tabla oznanja, da prostor uporablja Ascent. Na koncu makadama za zapornico se za oranžno plastično ograjo pokaže velika rdeča kletka. Visoka za tri ljudi stoji nad velikim zelenim ventilom, ki gleda iz tal. Iz visoke, suhe trave ob plastični ograji se splaši srna in se požene čez sosednja polja. Na drugi strani vrtine je za kupi zemlje odlagalni bazen odpadne vode. Nanj pokaže Melita Toth. Njena hiša stoji slab kilometer stran, ob glavni cesti. »Tu so jeseni leta 2010 začeli s frakturiranjem, da bi preverili, koliko zemeljskega plina lahko izčrpajo,« se spomni. Čez noč je na poljih zrasel visok stolp, hrup zaradi vrtanja je ljudi budil tudi ponoči, smrdelo je, v zraku je bil fin prah, območje pa so osvetljevali močni reflektorji. Poizvedovanja so najprej prinesla bled odgovor, da gre samo za vzdrževalna dela. Tudi prijava inšpekciji zaradi hrupa razen neuspešnega poskusa s protihrupno ograjo ni prinesla ničesar, odkima arhitektka in umetnica. Na sprehodih s psom, pravi, je v tistem času opazila nadpovprečno veliko mrtvih ptic.

»Lahko, da so pile vodo v nezaščitenih bazenih z odpadno vodo,« razloži Mihael Kasaš v kulturnem domu v Lendavi. Njegova kmetija, na kateri se ukvarja tudi z ekološko pridelavo, je od vrtine oddaljena dobre tri kilometre. Ljudje so se začeli povezovati in zastavljati vprašanja, kaj se dogaja. Madžarska skupnost je organizirala obisk geologa iz Budimpešte, ki je razložil, kaj je frakturiranje. Oblikovala se je Civilna iniciativa Ustavimo fracking v Prekmurju.

Dve vrtini, ki sta bili frakturirani in sta pokazali presenetljivo obetavne količine nekonvencionalnega plina, sta od tedaj v mirovanju, lani pa je bila vložena zahteva za dovoljenje, da se nadgradi plinsko postajo v Petišovcih, prek katere naj bi šel izčrpani plin.

»Tedaj so nam rekli, naj pripravimo seznam vprašanj,« pripoveduje Melita Toth. A na konkretna vprašanja, kaj so naredili z odpadno vodo in katere kemikalije so primešali vodi, ki so jo črpali v zemljo, niso nikoli dobili jasnih in konkretnih odgovorov. »Ljudi je bilo strah, mnogi niso vedeli, kaj je frakturiranje,« opisuje situacijo pred leti. »Danes je drugače. Ljudem je dovolj kapitalističnega izkoriščanja, mnogi so bolje obveščeni in prepoznajo kontradiktornosti v izjavah pristojnih.«

Frakturiranje ali hidravlično drobljenje je metoda za pridobivanje nekonvencionalnih fosilnih goriv, pri čemer je nekonvencionalnost le v tem, da gre za nafto in zemeljski plin, ki ju še pred desetletji energetska podjetja niso znala iztisniti iz zemlje. S frakturiranjem so začeli v Ameriki in metodo stalno nadgrajujejo. Raziskave o njegovih posledicah govorijo o možnosti potresnih sunkov med frakturiranjem ali kasneje, ko se kamenine sesedajo, o nevarnosti onesnaženja podtalnice, o uhajanju plina v ozračje, o povečani obolelosti lokalnega prebivalstva in povečani prometni obremenjenosti okolja. V globinah in znotraj plasti kamenin, ki so prej ostajale nedotaknjene, se s črpanjem vodne mešanice v zemljo pod visokim tlakom te kamenine razbija in išče »žepe« plina, ki se ga sprosti in nato skozi vrtino pride na zemeljsko površje.

Slovensko Prekmurje je na severozahodnem robu panonsko-transilvanskega bazena. Kamenine, ki se jih razbija, so peščenjaki, podobno kot na severovzhodu Nizozemske, kjer je bilo leta 1959 odkrito groningensko plinsko polje, največje v Evropi. Babette Ubink van der Spek že desetletja opazuje, kako frakturiranje po tihem uničuje okolico in ima škodljive posledice na okolje, prebivalce in ptice. »In to poleg potresnih sunkov, ki so odvisni od geoloških značilnosti območja, in problema z odpadno vodo. Proti temu se poskušamo boriti, čeprav evropska zakonodaja ni primerna in omogoča, da se frakturiranje nadaljuje navkljub uradno razglašenemu moratoriju na Nizozemskem,« je za Objektiv razložila slikarka, ki je med študijem nekaj časa živela v ameriški zvezni državi Novi Mehiki, kjer se je prvič soočila s posledicami, ki jih je frakturiranje pustilo na okolju in za tam živeče ljudi.

Vezanje jezikov in lomljenje izrazov

Evropska priporočila, ki so bila sprejeta januarja lani, uvajajo definicijo frakturiranja. O njej na specializiranem blogu Desmog ugotavljajo, da je jasno politična, da odslikava interese fosilne industrije in nima zveze z znanostjo. EU govori o hidravličnem drobljenju velikega obsega, ki zahteva, da se v zemljo enkratno vbrizga vsaj 1000 kubičnih metrov vodne mešanice ali da je med celotnim frakturiranjem vbrizgane vodne mešanice več kot 10 tisoč kubičnih metrov. A Britanska Royal Society definira frakturiranje širše in splošno kot »metodo, ki poveča pritok nafte ali plina iz kamenine s tem, da se vbrizga tekočina pod visokim tlakom v vrtino, kar povzroči, da se razpoke odprejo in poveča prepustnost«. Očitki zaradi potratne porabe vode, ki je del ostane pod zemljo, le del pa je izčrpan, pa trenutno tudi poganjajo raziskave, kako med frakturiranjem čim bolj zmanjšati količine vode.

Slovenija je julija lani sprejela uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Uredba, ki postavlja tudi nove pogoje za prihodnja črpanja ali raziskovanja plinskih rezerv, evropske pogoje nekoliko zaostri, saj postavlja mejo v celotnem postopku lomljenja že na 7500 kubičnih metrov vbrizgane vode na vrtino. V teh primerih ali takrat, ko količina izčrpanega plina preseže pol milijona kubičnih metrov dnevno, je nujno pridobiti predhodno presojo Agencije za okolje. V vseh drugih primerih je presoja potrebna le, če se v predhodnem postopku ugotovi, da bi črpanje lahko imelo pomembne vplive na okolje.

Na ministrstvu za infrastrukturo so razložili, da četudi se je za hidravlično drobljenje zahtevalo izdajo tehničnega soglasja, do tega na Petišovskem polju nikoli ni prišlo. Na naša nadaljnja poizvedovanja, kaj se je torej dogajalo na vrtinah Pg10 in Pg11A, za kateri investitor in koncesionar pravita, da sta bili frakturirani, nismo dobili odgovora. Slovenski organi pa EU pojasnjujejo, da je bilo pri petišovskih vrtinah za namene raziskovanja plinskih rezerv uporabljenih 656 oziroma 674 kubičnih metrov vode, da so nadaljnje aktivnosti na vrtinah v mirovanju in da gre torej v Sloveniji za hidravlično frakturiranje, ki ne spada pod evropska priporočila. Z rudarske inšpekcije so pojasnili, da so leta 2010 uvedli inšpekcijski nadzor po prejemu prijave o začetku del, ugotovili, da se vrtini izdeluje na podlagi potrjenega rudarskega projekta, kar je pomenilo, da se je »izvedla hidravlična stimulacija oziroma mehansko lomljenje kamenin«.

Ljudje proti kapitalu in lobijem

A le manjši obseg metode, ki sama po sebi prinaša tveganja, tveganj še ne izključi. Dr. Luka Omladič, asistent na ljubljanski filozofski fakulteti in okoljski aktivist, spremlja dogajanje v Petišovcih od samega začetka: »Dejstvo je, da gre v Petišovcih za črpanje plina, ki ga po starih, konvencionalnih metodah ni bilo mogoče izkoristiti. Nova tehnologija to omogoča, a prinaša tudi nova okoljska tveganja, ki jih je treba upoštevati.« Prepričan je, da se tokrat vzorno prepletata dve jasni nujnosti: boj proti podnebnim spremembam, ki zahteva dekarbonizacijo, torej čimprejšnji prehod od fosilnih goriv k obnovljivim virom in večjo energetsko učinkovitost, ter boj za ohranitev kakovostnega naravnega okolja za življenja ljudi v tem trenutku. »Jasno bi moralo biti, da je, če pride do konflikta med svobodno gospodarsko pobudo in demokratično pravico ljudi, da odločajo, v kakšnem okolju bodo živeli, treba dati prednost pravici prebivalcev.« Opozarja, da je dekarbonizacija tudi v mainstream ekonomskih analizah danes prepoznana kot bistveni dejavnik prihodnjega gospodarskega razvoja in uspeha. Opozori na novi zakon v rudarstvu, ki vključuje prepoved raziskovanja in črpanja nafte in plina v slovenskem delu Jadranskega morja. »Zakaj na eni strani ta prepoved, na drugi strani pa se zdi politiki neproblematično širjenje črpanja plina v Prekmurju?« Prepričan je, da je treba govoriti tudi o okoljski pravičnosti. »Lendavska regija je gospodarsko šibka, brezposelnost je visoka, odrinjena je od centra in ni dobro zastopana. Ve se, da je na takih območjih veliko lažje uspeti z idejami okoljsko škodljivih projektov.«

Frakturiranje se je vedno zdelo daleč, na drugi strani Atlantika ali vsaj na drugi strani Rokavskega preliva. A kar naenkrat je pred domačimi vrati. V Domžalah je dolgoletni okoljski aktivist in naravovarstvenik Anton Komat poudaril pomen solidarnosti. »Pomemben nauk te zgodbe za vse nas je, da se lahko karkoli zgodi komurkoli kjerkoli v Sloveniji. V prvi vrsti gre za način. Če se danes okoli Petišovcev dogajajo stvari brez sodelovanja javnosti, če se širijo napačne ali zavajajoče in nepopolne informacije, se nam lahko zelo podobno zgodi kjerkoli v Sloveniji. To smo videli v Trbovljah v primeru Lafargea, v Celju glede Cinkarne, pri TEŠ6.« Prepričan je, da je v teh trenutkih najpomembnejše sodelovanje in povezovanje ne le znotraj države, ampak tudi preko nacionalnih mej. Teh okoljske posledice uporabe fosilnih goriv tako in tako ne upoštevajo. »Sodelovanje in upoštevanje dolgoročnih interesov ljudi, ne pa kratkoročnih interesov profita niti podrejanje vsega, vključno z okoljem, kapitalu, je naša najpomembnejša naloga.«

Vojko Bernard vodi jeseniški mednarodni okoljski center Alpe Adria Green. V primeru Petišovcev so si izborili mesto stranskega udeleženca v trenutnem postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. Gre za vlogo iz lanskega junija za dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega – za nadgrajeno petišovsko plinsko postajo oziroma rafinerijo plina, v kateri bo potekal tehnološki postopek čiščenja surovega zemeljskega plina in bazna separacija nafte. »Dolgotrajen, vztrajen boj nam je zdaj že v krvi,« opisuje sodelovanje med okoljevarstveniki na skrajnih severnih koncih države in njihovo izkušnjo v boju proti plinskim terminalom v Žavljah. »Najprej nas je bilo pet, na koncu je z nami protestirala celotna regija. Vemo, da bo prihajalo do poskusov zavajanja tako javnosti, države kot občine in da bodo pritiski na odločevalce in pristojne institucije vse močnejši. Nenazadnje gre za močno industrijo in močan finančni lobi.«

Položaj stranskega udeleženca v postopku pred ARSO je uspelo pridobiti tudi Slovenskemu E-forumu. Njegov predsednik Gorazd Marinček opozarja, da je ena od vrtin izvrtana na kmetijskem zemljišču, ki ga je država predala v najem Skladu kmetijskih zemljišč Lendava. »Nemogoče je, da je bilo to zemljišče namenjeno črpanju plina, če gre za kmetijsko zemljišče,« ogorčeno razlaga, da ni jasno, ali bi vrtina tam sploh smela biti. Prepričan je, da zakonodaja ne ureja primerno garancij in odgovornosti, če bi prišlo do nesreče, niti kako ravnati z odpadnimi vodami. Opozarja, da se tudi obstoječa zakonodaja namenoma bere tako, da se jo obide. »Gre za še en primer tega, kako nam ugrabljajo državo.«

Pozabljena lokalna skupnost

Kako se je zgodilo, da je širša regija v tako kratkem času postala območje za energetsko izkoriščanje? Zgodbe o prekletstvu naravnih virov, nafte, dragocenih kamnin ali plina se je povezovalo s šibkimi državami svetovne periferije. Sedaj je to realnost celotnega balkanskega prostora. Tak razvoj dogodkov Tomislava Tkalca, vodjo programa Energija pri društvu Fokus, ne preseneča. »Plinsko in naftno izkoriščanje, ideje in usmeritve vodilnih politikov in odločevalcev po celotnem Balkanu in tudi pri nas, da bi postali izvozniki velikih količin električne energije, niso nič novega. To je zgodba o uspehu, ki jim jo industrija uspe prodati, a to je politično razmišljanje na ravni nerazvitih držav.« Konflikt z Rusijo je naredil le še bolj očitno shizofreno razcepljenost načelne zavezanosti in praznega govora o trajnostnem razvoju na eni strani ter konkretnih ravnanj držav na drugi. »Argument, da frakturiranje v Sloveniji ne more biti nevarno, ker naj bi šlo za manjše polje in manjši obseg, ne zdrži. Vplivi bodo morda manjši, a bodo. Ob tem je na mestu vprašanje, ali je smiselno imeti domačo proizvodnjo, če bo šlo tri četrtine dobička v tujino? Tveganja, ki jih to prinaša, pa bodo nosili le ljudje v Lendavi in tamkajšnje okolje,« opozarja Tomislav Tkalec.

Angleški investitor v projekt, Ascent Resources, katerega podružnica Ascent Slovenia Limited ima sedež na britanskih Deviških otokih, pisarno pa tudi v Lendavi, je že poročal, da je med poskusnim vrtanjem v vrtini ostal del vrtalne cevi. Z rudarske inšpekcije so sporočili, da so bili o tem obveščeni, dobili poročilo in da se je »k reševanju situacije pristopilo z običajnimi postopki«.

»Vse tehnologije na področju rabe energije so plod političnih odločitev in subvencij. To velja za jedrsko energijo, za premog in enako bo z obnovljivimi viri energije – če se jih ne bo podprlo, jih ne bo,« opozarja Tomislav Tkalec na nerazumno usmerjanje v zemeljski plin v regiji, kjer bi lahko in deloma že koristijo geotermalno energijo, ki je trajnostna in okolju ter podnebju prijaznejša.

Ascent Resources je upravičen do 75 odstotkov prihodkov iz črpanja plina na Petišovskem polju. Ostala četrtina bo namenjena Geoenergu, podjetju, katerega lastnika sta v enakih deležih Petrol in Nafta Lendava. Država in občina si od podeljene koncesije razdelita fiksni znesek in nato še dodatek glede na izčrpano količino plina in nafte. Z ministrstva za infrastrukturo so nam sporočili, da je Geoenergo leta 2011 plačal 37.551 evrov koncesnine, leto kasneje 53.458 evrov in predlani 57.327 evrov. Polovica vsakega od teh zneskov je šla občini Lendava, kjer pa mag. Tibor Hebar, predsednik občinske uprave, pravi, da je koncesnina zelo nizka in da si občina s temi zneski ne more kaj dosti pomagati. Tudi če bi se izpolnile napovedi investitorja, ki projekt ocenjuje na vrednost okoli 4 milijarde evrov, bi koncesnina po nekaterih izračunih znašala manj kot 300.000 evrov.

V sejni sobi občine je razstavljena maketa novega razglednega stolpa, ki se ga gradi in bo imel razgled v vse tri sosednje države ter naj bi okrepil turistično ponudbo občine. Tibor Hebar razlaga, da je trenutno 600 objektov v občini, ki se ogrevajo s termalno energijo iz ene vrtine. Po nekaterih izračunih, ki niti ne upoštevajo okoljskih in družbenih stroškov, naj bi bila geotermalna energija celo cenejša od zemeljskega plina, a bi bile za razširitev omrežja in zmogljivosti potrebne nadaljnje investicije. »Občina se želi razvijati predvsem v smer turizma in ekološkega kmetijstva. A potrebujemo tudi vsaj nekaj industrije, ki pa ne sme onesnaževati okolja. Razvijati želimo družinske, ekološke kmetije, turizem in obrtništvo,« opisuje razvojne prioritete. Prizna, da lokalna skupnost od potencialnega črpanja plina nima in ne bo imela veliko. A hkrati trdi, da veliko ne morejo narediti. »Država je koncesijo podelila do leta 2022. Občina pa ne more sprejeti ureditve, ki bi bila strožja od državne.« Zatrjuje, da jih ni strah tožbe, če bi se odločili, da sami sprejmejo moratorij na črpanje plina, kot je na zadnji občinski seji predlagala lokalna civilna iniciativa proti frackingu. »Vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če bi občina uveljavila pravnoformalno strožjo ureditev od državne. Kdo bi nosil odgovornost za škodo, ki bi bila s tem povzročena? Tudi zaradi teh vprašanj smo na zadnji seji občinskega sveta sklenili, da zaprosimo za pravno mnenje o posledicah morebitnih občinskih sklepov, ki bi želeli zaustaviti koriščenje plina.«

Med plinsko luknjo in boljšim življenjem

Igor Kulčar stoji med plinsko postajo in obvoznico. Blizu plinske postaje, o nadgradnji katere trenutno teče postopek pred ARSO, je še druga vrtina, na kateri se je izvajalo frakturiranje. Učitelja na osnovni šoli podobno kot druge sogovornike skrbi sedež investitorja v davčni oazi – kdo bi odgovarjal v primeru nesreče? Tudi s Finančne uprave Slovenije so nam potrdili, da med Slovenijo in Deviškimi otoki ne obstaja noben sporazum o izmenjavi podatkov niti ni sporazuma na podlagi mednarodne pogodbe o izogibu dvojnega obdavčevanja dohodka.

Napovedi investitorja Ascent Slovenia Limited govorijo o količini plina za desetletno slovensko potrošnjo plina ali desetino letne porabe. »Dejansko gre tu za količino denarja in škandal, ki sta primerljiva s slovensko bančno luknjo,« zmaje z glavo Igor Kulčar. »A kot da tega nihče noče opaziti in ukrepati.«

»Veste, sem smo se preselili, da bi otrokoma zagotovili zdravo okolje za odraščanje in kakovostno življenje,« razloži Beverley Landricombe, ki se je z družino v Lendavo preselila iz Anglije. Že šest let uči angleščino na ljutomerski gimnaziji. Za frakturiranje v Prekmurju je izvedela po naključju, ko ji je na srečanju angleških priseljencev v Slovenijo angleški ambasador omenil, da bo v Prekmurju prav angleško podjetje sodelovalo pri frakturiranju. »Tedaj nisem vedela veliko o tem, vedela pa sem, da tisoči po svetu tem postopkom nasprotujejo,« se spominja mati dveh otrok. Po pregledu virov jo je postalo groza. Še bolj zoprno se je počutila, ko je opazila, da redko kdo v njeni okolici sploh ve, da se frakturiranje dogaja v Lendavi in kaj to pomeni. »Na šoli smo se odločili, da to tematiko v okviru ur angleščine predstavimo tudi učencem, in pred poletjem 2012, ko imamo vsakoletni kulturni maraton, smo se s sodelavci in dijaki odločili, da skupaj napišemo odprto pismo in ga pošljemo desetim ali enajstim županom in tedanjemu evropskemu komisarju za okolje Janezu Potočniku,« se spominja Beverley Landricombe. »Odgovor smo dobili od župana Ljutomera in morda še od enega župana. Nič več. To je bilo precejšnje razočaranje.« Vesela je bila, da se je spontanega protestnega shoda proti frakturiranju v Petišovcih pred slabim mesecem udeležilo več deset ljudi. »Strah me je, da ljudje tu pogostokrat slepo zaupajo oblastem. Hkrati obstaja zgodovina Nafte Lendava in občutek, da se to tako in tako dogaja že desetletja. A vendar so postopki sedaj drugačni in hkrati vemo več o škodljivosti in nevarnostih.«

Gledališki režiser in igralec Rajko Stupar pravi, da prav netransparentnost postopkov in zavajanja krepijo skrbi. »Poleg tega vidimo, da odgovorni ne ravnajo s primerno skrbnostjo. Državni aparat, ki bi moral skrbeti in delati za ljudi, za naravo, za nas, prebivalce, v resnici deluje popolnoma mimo interesov ljudi,« opozarja kulturnik, ki mimogrede poseže po citatih največjih slovenskih pesnikov, da še dodatno poudari svojo misel. Spoštovanje kulture, ljudi in narave so zanj eno.

Na dan Zemlje, 22. aprila, se bodo v Petišovcih ponovno zbrali vsi, ki v tem prepoznajo tudi svoj boj. V vse glasnejši zahtevi, da je fosilna goriva treba pustiti pod zemljo, vidijo edino sprejemljivo prihodnost.

Več o frakturiranju v Dnevniku v rubriki Objektivno, stran 24

 

 

 

Ministrica zagotovila, da bodo zaradi strupenih snovi odkopali zemljo

27. 2. 2015

 
Spoštovana gospa ministrica!

Zaskrbljeni smo. Za našo prihodnost smo v veliki meri zaskrbljeni tudi zato, ker smo izgubili zaupanje tako v vaše ministrstvo kot v službe, ki iz njega izhajajo (ARSO).

1. Nedopustno je, da uradniki vodijo postopke le po črki zakonov in predpisov, ne pa tudi po vsebini in namenu. Postopki javnih razgrnitev se izvajajo tako, da ostajajo ljudem skriti, kar potrjujejo skromni odzivi državljanov, le-to pa omogoča negativne učinke. Uradniki se ne potrudijo organizirati javne obravnave in interdisciplinarno osvetljevati problem tudi s pomočjo malih ljudi, ki najbolj občutijo posledice ravnanj in odločitev. Pričakujemo vaše takojšnje ukrepanje.

2. Prekmurska zemlja je precej bolj onesnažena od večine slovenskih pokrajin, kar je posledica dolgotrajne doktrine intenzivne pridelave in nekotrnoliranega izkoriščanja vseh njenih potencialov. Ta doktrina je še vedno prisotna in prinaša nove namere ter še bolj sporna ravnanja z naravo.

3. Lokalno prebivalstvo vidi svojo prihodnost v razvoju turizma in kmetijstva, kar utemeljuje z gospodarskim razvojem, ki bi temeljil na dolgoročnem izkoriščanju geotermalne energije. Izkoriščanje plina je, to dobro veste, zgolj kratkoročna dejavnost, ki posledično puastoši pokrajino in uničuje prihodnost prebivalcev. Ker se obe dejavnosti izključujeta, zahtevamo, da se vlada javno opredeli. Mi, prebivalci, smo se že in v imenu potomcev ne odstopamo od svoje odločitve! Od vas, spoštovana ministrica, pričakujemo, da boste seznanili prebivalce Prekmurja z videnjem vlade o nadaljnjem razvoju pokrajine

4. Uprli smo se nameram kapitala, da izkoristi še tisto, kar je od vsega ostalo. Ustavimo fracking v Petišovcih je naziv in cilj naše civilne iniciative, ki bo v tej zahtevi zagotovo vztrajala do konca. Do tistega trenutka torej, ko bo ta sporna metoda zakonsko prepovedana: Na to početje (hidravlično lomljenje lendavskih peščenjakov) je potrebno nemudoma dati moratorij, kar lahko storite samo vi. Če tega ne boste uspeli narediti, bo teža posledic obvisela tudi na vaših ramenih.,

Prepričani smo, da veste, da tovrstno gibanje nastaja tudi v drugih državah. Ponekod je cilj že dosežen in tam lahko državljani malce mirnejše živijo. Pričakujemo torej takojšen sprejem moratorija na fracking, saj se morajo prebivalci in prebivalke regije sami odločati o modelu razvoja, ki ga želijo.

V upanju, da nam zagotovo priskočite na pomoč, vas lepo pozdravljamo.

S spoštovanjem

Člani Civilne iniciative Ustavimo Fracking v Prekmurju

 

Lendava, dne 27. 2. 2015

 

Predaja pisma:

Povezave izjave in obiska ministrice.

 
 
 
 

A tanács sem támogatta a gázkitermelési moratóriumot

2015. 3. 18.

A döntés várható volt, hiszen Lendva Község Tanácsának soros, múlt csütörtöki ülését megelőzően a civilkezdeményezés által javasolt moratóriumot, azaz a gáztermelésre vonatkozó tevékenység teljes leállítását a petesházi olajmezőn nem támogatta a gazdasági, környezeti és idegenforgalmi bizottság sem. A tanács az államtól várja a szakmai párbeszéd kezdeményezését, amire eddig – a fracking, azaz a rétegrepesztéses eljárás 2011-es megkezdése óta – még nem került sor.

További részletekért kattintson IDE!

Tudi sosede skrbi zaradi frackinga

19. 3. 2015

Za več informacij kliknite na povezavo

O frackingu v STUDIU CITY

16. 3. 2015

Prispevek v STUDIU CITY - Ob koncu pa še o frackingu, gre res za tako sporno in nevarno metodo in zakaj je država izdala dovoljenje za vranje v Prekmurju?

Za podrobnosti kliknite na  povezavo.

Podkategorije